EPSIAE » Don't Throw That Away

h1. Vse do 1.1.2012

h3. Licence

Nekaj trenutno obstoječih licenc za "avtorsko delo", intelektualno delo in podobne kreacije bi lahko poskušali uvesti v naš sistem. Licenco lahko (mora) dodeliti prva oseba, ki predmet vnese v sistem (to osebo se potem navaja kot 1. lastnika). Vrste licenc bi lahko bile razdeljene v tri skupine in bi bile naslednje:

VERIŽNO LICENCIRANJE (1. lastnik preda predmet 2. lastniku, ta potem 3. in tako dalje...)

* Potrošni material (naslednji lastnik nima nobenih obvez)

* Odprta licenca (naslednji lastnik lahko s predmetom naredi karkoli, meddrugim pa mu lahko dodeli novo, strožjo licenco)

* Izposoja za nedoločen čas (naslednji lastnik lahko predmet koristi, nato pa je dolžen izdelek ponuditi drugim)

* Izposoja za določen čas (podoben sistem, kot ga imajo knjižnjice - omogoča rezervacije v naprej)

ZVEZDASTO LICENCIRANJE (1. lastnik posodi predmet 2. lastniku, ta ga potem vrne nazaj 1. lastniku)

* Izposoja za nedoločen čas (ko 2. lastnik konča z uporabo predmeta ga vrne)

* Izposoja za določen čas (podobno kot sistem knjižnjic)

LICENCIRANJE STORITEV

* Storitev (brez licence)

Za vse licence bi veljala prenosljivost. Kršenje licenčnih pogojev bi se poskušalo kaznovati z minus točkami pri točkah zaupljivosti uporabnika ali izključitvijo iz sistema pri večjih kršitvah.

K resnosti vsega skupaj bi močno pripomogla vezava uporabniškega računa na realni naslov stalnega prebivališča in ne samo na e-mail naslov (podobna rešitev kot jo uporablja eBay). Uporabniki bi tako ob registraciji še po pošti prejeli aktivacijsko kodo, preko katere bi postali 'potrjeni' uporabnik in bi si lahko začeli izposojati predmete, koristiti storitve in vnašati lastne predmete v sistem.

Licenc po dodelitvi naj ne bi bilo mogoče razveljaviti, lahko pa bi ponudii možnost menjave licence na strožjo (ne pa na bolj odprto). Če se predmet pri n-tem lastniku uniči, ga ta mora slikati in v sistemu označiti kot 'izrabljenega', kar mora 1. lastnik potrditi. Enako velja pri izgubljenih predmetih, le da se jih označi kot 'izgubljen'e, kar pomeni da še zmeraj lahko najditelj predmet vrne v sistem.

Predmete bi se lahko opremilo s preprostimi nalepkami / listki, na katerih bi pisalo da gre za predmet našega sistema in na katerem bi bila QR koda (2D črtna koda, zdaj ultra-popularna) z naslovom na spletno stran predmeta v našem sistemu (npr. http://www.ime-sistema.org/item/f87s63 <- primer URL-ja, ni obstoječa spletna stran).

h2. Povzetek sestanka iz četrtka, 22.12. - okvirni načrt za postavitev projekta

Koraki poteka projekta so našteti po vrsti

h3. Tehnološki okvir (ustrezno uredi, ko bo dorečeno) - do konca leta 2011

* strežnik (apache?)

* baza (postgres?)

* ...

h3. Končanje naše pravljice projekta - do konca leta 2011

h3. Določitev funkcionalnosti projekta

Tu so lastnosti naštete po nekem smiselnem vrstnem redu, po katerem bi jih morda lahko začeli implementirati. Ta seznam se bo še spreminjal.

* baza objektov (predmeti, storitve)

** kako dodati objekte v sistem

** kako objekti odhajajo iz sistema (zastaranje, briše jih lastnik ipd.)

* možnost dodajanja lastnosti objektom - baza lastosti se generira "on the fly", na začetku je prazna

** licenciranje

* možnost poizvedovanja

** pametno poizvedovanje

** personalizirano poizvedovanje

** sistem naj bo sposoben uporabniku predlagati dodatne lastnosti, če jih zazna premalo (kako oziroma kdaj?) 

* baza uporabnikov

* login, povezljivost z obstoječimi socialnmi omrežji (g+, twitter, facebook...)

* sistem rezervacij objektov (verjetno bo tole odvisno od licence)

* nagrajevanje uporabnikov (gemification)

** sistem starešin reguliran s sistemom nagrajevanja

** sistem za ocenjevanja objekta, ki ga je prejel končni uporabnik (kako mu predmet ustreza glede na iskano kategorijo - "gorljiv -> plašč" :), morda še drugi kriteriji)

* možnost donacij zadovoljnih uporabnikov, da je celoten sistem samozadosten oziroma da lahko živi sa od sebe

h3. Grajenje projekta po korakih

Začetek naj bo preprost, nato sproti dodajamo željene funkcionalnosti.

Primer: začnemo s preprosto kopijo strani "podari.si", nato po korakih dodajamo objektom v bazi možnost posedovanja lastnosti (tudi licenc), povezljivost z obstoječimi omrežji, pametno iskanje zadetkov, personalizacijo, sistem nagrajevanja itd.

Potrebno je tudi izdelati natančen seznam funkcionalnosti in vrstni red s časovnimi roki, po katerem bomo le-te implementirali.

h3. Določitev končnega obsega projekta do roka

Določiti moramo, kako obsežen prototip bomo sploh predstavili v Atenah oziroma katere funkcionalnosti bomo vgradili do roka.