EPSIAE » eneraptor

h1. Don't throw that away!

(working title)

Sem bom napisal vsako misel, ki bi morda bila v povezavi z našim projektom, če se morda komu utrne dobra ideja za ime:

Čez sedem let vse prav pride.

h2. Pomembni datumi

Naslednji sestanek: četrtek, 22.12.2011 ob 14:00.

Atene: 25. Marec - 6. April

h2. Ideja projekta

Uradnega wiki žal še nisem imel časa začeti, sem pa ločil Eneraptor v svoj wiki page, tako da se vsebina ne bo izgubila. Zaenkrat tukaj prilagam le uvodno vsebino, ki je bila poslana Vanču.

Tukaj gre za nekakšno združenje dveh ločenih idej (moje in profesorjeve), a oba poudarjava, da na idejo nisva posebno navezana. Če ima kdorkoli kaj boljšega v mislih ali pa ima vizijo za izboljšanje trenutne ideje, so vsa mnenja več kot dobrodošla.

Ideja je, da bi naredili nekakšen portal za izposojanje, podarjanje (itd.) stvari ali uslug. Želimo biti green tako da povežemo ljudi, ki (na primer) ne potrebujejo več starega plašča z ljudmi, ki bi ga lahko uporabili. Stvar je bolj splošna, saj ni nujno, da bi stvar uporabljali le za svoj prvoten namen, lahko bi jo uporabili tudi v druge namene. Primer: Staro mizo, ki je nihče več ne rabi, se lahko uporabi tudi kot material (spremeni namen v klubsko mizico ali "dilo"), iz nje se lahko naredi novo iverko ali v najslabšem primeru uporabi kot kurjavo. Razmišljali smo, da bi v to vključili tudi storitve (na primer prevoz - zakaj bi se vozil naokoli z skoraj praznim kombijem, itd.)

Ideja je bila tudi, da uvedemo nekakšne "licence" (kot za slike na spletu - copyright, creative commons, itd) s katerimi darovalci stvari (ali ponudniki storitev) povedo kaj se lahko in kaj se ne sme s stvarjo zgoditi po tem, ko jo preda. Primer: Lastnik knjige želi, da ostane v sistemu in si jo uporabniki le posojajo na prej - noče, da pristane pozabljena na zaprašeni knjižni polici, ali še huje - kot kurjava. Take stvari bi v sistemu vodili v evidenci skupaj z trenutnim "imetnikom", ki se ga lahko preko sistema vpraša, če zadevo še vedno potrebuje ali bi jo morda lahko podal naprej.

Cilj sistema je, da ga s pomočjo tehnologije in znanja naredimo boljšega in uporabniku bolj prijaznega in bolj uporabnega, kot so trenutne rešitve (Alex nam je povedal za http://www.podarimo.si/). Govorili smo o strojnem učenju, o gamification, o povezovanju z drugimi mediji / socialnimi omrežji in še in še.  V sistem bi prišlo več elementov, od skupnosti in z njimi povezanimi funkcijami portala, do "gamification" (http://en.wikipedia.org/wiki/Gamification , glej na primer StackOverflow) in nenazadnje morda celo nekaj teorije grafov! Idej je bilo kar nekaj, naloga za ta teden pa je da iz šuma izluščimo neko idejo za prototip, ki ga dejansko lahko naredimo in predstavimo v Atenah.

h3. Licence

Nekaj trenutno obstoječih licenc za "avtorsko delo", intelektualno delo in podobne kreacije bi lahko poskušali uvesti v naš sistem. Licenco lahko (mora) dodeliti prva oseba, ki predmet vnese v sistem (to osebo se potem navaja kot 1. lastnika). Vrste licenc bi lahko bile razdeljene v tri skupine in bi bile naslednje:

VERIŽNO LICENCIRANJE (1. lastnik preda predmet 2. lastniku, ta potem 3. in tako dalje...)

* Potrošni material (naslednji lastnik nima nobenih obvez)

* Odprta licenca (naslednji lastnik lahko s predmetom naredi karkoli, meddrugim pa mu lahko dodeli novo, strožjo licenco)

* Izposoja za nedoločen čas (naslednji lastnik lahko predmet koristi, nato pa je dolžen izdelek ponuditi drugim)

* Izposoja za določen čas (podoben sistem, kot ga imajo knjižnjice - omogoča rezervacije v naprej)

ZVEZDASTO LICENCIRANJE (1. lastnik posodi predmet 2. lastniku, ta ga potem vrne nazaj 1. lastniku)

* Izposoja za nedoločen čas (ko 2. lastnik konča z uporabo predmeta ga vrne)

* Izposoja za določen čas (podobno kot sistem knjižnjic)

LICENCIRANJE STORITEV

* Storitev (brez licence)

Za vse licence bi veljala prenosljivost. Kršenje licenčnih pogojev bi se poskušalo kaznovati z minus točkami pri točkah zaupljivosti uporabnika ali izključitvijo iz sistema pri večjih kršitvah.

K resnosti vsega skupaj bi močno pripomogla vezava uporabniškega računa na realni naslov stalnega prebivališča in ne samo na e-mail naslov (podobna rešitev kot jo uporablja eBay). Uporabniki bi tako ob registraciji še po pošti prejeli aktivacijsko kodo, preko katere bi postali 'potrjeni' uporabnik in bi si lahko začeli izposojati predmete, koristiti storitve in vnašati lastne predmete v sistem.

Licenc po dodelitvi naj ne bi bilo mogoče razveljaviti, lahko pa bi ponudii možnost menjave licence na strožjo (ne pa na bolj odprto). Če se predmet pri n-tem lastniku uniči, ga ta mora slikati in v sistemu označiti kot 'izrabljenega', kar mora 1. lastnik potrditi. Enako velja pri izgubljenih predmetih, le da se jih označi kot 'izgubljen'e, kar pomeni da še zmeraj lahko najditelj predmet vrne v sistem.

Predmete bi se lahko opremilo s preprostimi nalepkami / listki, na katerih bi pisalo da gre za predmet našega sistema in na katerem bi bila QR koda (2D črtna koda, zdaj ultra-popularna) z naslovom na spletno stran predmeta v našem sistemu (npr. http://www.ime-sistema.org/item/f87s63 <- primer URL-ja, ni obstoječa spletna stran).

h2. Povzetek sestanka iz četrtka, 22.12. - okvirni načrt za postavitev projekta

Koraki poteka projekta so našteti po vrsti

h3. Tehnološki okvir (ustrezno uredi, ko bo dorečeno) - do konca leta 2011

* strežnik (apache?)

* baza (postgres?)

* ...

h3. Končanje naše pravljice projekta - do konca leta 2011

h3. Grajenje projekta po korakih

Začetek naj bo preprost, nato sproti dodajamo željene funkcionalnosti.

Primer: začnemo s preprosto kopijo strani "podari.si", nato po korakih dodajamo objektom v bazi možnost posedovanja lastnosti (tudi licenc), povezljivost z obstoječimi omrežji, pametno iskanje zadetkov, personalizacijo, sistem nagrajevanja itd.

Potrebno je tudi izdelati natančen seznam funkcionalnosti in vrstni red s časovnimi roki, po katerem bomo le-te implementirali.

h3. Določitev končnega obsega projekta do roka

Določiti moramo, kako obsežen prototip bomo sploh predstavili v Atenah.